V začetku oktobra je Gozdarski inštitut izvedel izobraževalni seminar o nelesnih gozdnih dobrinah z naslovom Nekaj zdravega, sladkega in užitnega iz gozda, zato so nas povabili, da izvedemo delavnico o smoli iglavcev, kot enemu takih dobrin,
Delavnico sem vodil jaz.
tekst: Matic Konc
V iglasti gozd po smolo za notranjo uporabo
Udeleženci seminarja so tako izvedeli, da so smrekovo smolo, pa tudi smolo drugih dreves, ki jih premore iglasti gozd, uporabljali že v kameni dobi. Finski študenti arheologije so namreč leta 2007 našli košček najstarejšega do zdaj znanega žvečilnega gumija iz smrekove smole, ki ga je skrival iglasti gozd v bližini glavnega mesta Finske. Najdba datira 5000 let pred Kristusom. "Izgledal je kot umazan košček modernega žvečilnega gumija," je ob odkritju za časopise povedala Sarah Pickin, ena od odkriteljic. "Z žvečenjem smole z dreves, ki jih premore iglasti gozd so si ljudje kamene dobe lajšali boleče grlo in vnetje dlesni," je takrat ugotovil prof. Trevor Brown iz Univerze v Derbiju.
Z žvečenjem smole z dreves, ki jih premore iglasti gozd so si ljudje kamene dobe lajšali boleče grlo in vnetje dlesni.
Zavetje naši delavnici je nudil majhen iglasti gozd, kjer sem na bližnji smreki lahko udeležencem pokazal ravno pravšnjo smolo, ki jo je potrebno najti, če želimo po zgledu starodavnih nordijskih ljudstev z žvečenjem smole v naravi odpraviti boleče grlo, vnetje dlesni ali afte v ustih, pa pri sebi nimamo Smrekovit oralnega pršila. Udeleženci delavnic so lahko tudi preizkusili, kako se takšna smola žveči. Ko stopite v iglasti gozd, je za žvečenje potrebno izbrati pravo vrsto smrekove smole. Na smreki in boru boste našli smrekovo smolo v treh oblikah – prosojno in tekočo, prosojno in strjeno ter neprosojno in deloma strjeno.
Žvečenje smole
S prosojno in tekočo si boste zlepili zobe. Ta je uporabna, če bi si želeli izpuliti zob ali odstraniti zobno krono. Prosojna in strjena se vam bo v ustih zdrobila in je ne boste mogli žvečiti. Prava izbira je neprosojna in deloma strjena. Ko smolo damo v usta, je ne smemo takoj začeti žvečiti, temveč jo počasi in narahlo grizljati s sekalci, dokler ne zreagira s slino in sčasoma postane kot žvečilni gumi. Ko se to zgodi, jo lahko žvečite zelo dolgo. Seveda bo kakšen košček ostal na zobeh, pa nič hudega. S takšnim ravnanjem boste poleg prej omenjenih težav, kot so boleče grlo in druge težave ustne votline, uspešno lahko zdravili tudi težave želodčne in črevesne sluznice, ki povzročajo bolečine v trebuhu, kadar pri roki ne boste imeli Smrekovit kapsul.
Iglasti gozd pa ni nudil žvečilnega gumija le starodavnim nordijskim ljudstvom, kot so nato izvedeli udeleženci delavnice, temveč tudi ameriškim Indijancem. Ti so smolo prav tako žvečili, pri njih pa so dobili idejo tudi evropski priseljenci, ki so navado pri njih prevzeli, leta 1848 pa je John B. Curtis po njihovem zgledu izdelal prvi komercialni žvečilni gumi, ki je bil narejen iz smrekove smole in čebeljega voska. Za namen delavnice sem izdelal prav tak žvečilni gumi, vendar brez dodanih okusov, da so udeleženci delavnice lahko okusili iglasti gozd v vsej svoji grenkobi. Žvečilni gumi, ki je bil na voljo za preizkus je bil dokaj trd zaradi nizke temperature, ki je spremljala seminar, zato ga je bilo potrebno v ustih segreti in počasi grizljati, šele nato ga je bilo mogoče žvečiti kot pravi žvečilni gumi.
Udeležencemi sem nato na kratko predstavil Smrekovit izdelke za notranjo uporabo, ki so seveda mnogo boljšega okusa kot žvečilni gumi, ki so ga preizkusili, To so Smrekovit oralno pršilo, ki se uporablja pri vnetju grla, vnetju dlesni in aftah v ustih. Učinek je zelo hiter. En do dva dneva, tudi pri aftah, ki sicer trajajo več tednov. Smrekovit kapsule pa se uporabljajo pri praktično vseh težavah želodca in črevesja: gastritis, rane na želodcu in dvanajstniku, okužba s helicobacter pylori, sindrom razdražljivega črevesja, kronična vnetna bolezen črevesja in še in še. Učinek je prav tako v nekaj dneh oz. pri ranah in okužbi s helicobacter pylori nekaj tednov.
V iglasti gozd po smolo za zunanjo uporabo
Ameriški indijanci smole niso uporabljali le za žvečenje, temveč tudi za zdravljenje drugih težav, kot so rane in bolezni sklepov. Za ta namen je v naravi najbolj uporabna prosojna in tekoča oblika smole. Najlažje jo je najti na boru. Tudi ljudsko zdravilstvo v Sloveniji pozna uporabo surove smole. Tako je ga. Prežla v Radovljici zdravila zelo različna stanja (rane, bolečine v sklepih in hrbtenici ipd.) tako, da je kožo rahlo nasekala z nožem ter preko poveznila oblogo s črno smolo (zaradi segrevanja). To je bilo izredno učinkovito in prav pri njej se je moj oče prvič seznanil z neverjetno močjo smole.
V nordijskem prostoru so izdelovali tradicionalno mazilo z maslom in smrekovo smolo, kar je smoli dalo novo uporabnost, saj je dodatek masla omogočal, da je bil izdelek lepo mazljiv in nelepljiv. Za našo delavnico smo pripravili takšno tradicionalno finsko mazilo z maslom. Maslo in smolo smo segreli v čaši nad alkoholnim gorilnikom, ki nam je zaradi vetra delal kar nekaj težav, in vlili v posodico. S tem smo dobili precej bolj uporabno mešanico za rane in poškodbe v naravi, kot je tekoča in lepljiva smola, če nimamo pri roki Smrekovit Klasik ali Smrekovit 365. Za prosojne bulice smole, kakršne smo uporabili pri izdelavi, se je potrebno odpraviti v iglasti gozd na bor, pa tudi na smreko. Takšno tradicionalno finsko smrekovo mazilo je bilo tudi osnova raziskav Finskega raziskovalca Siponena in sodelavcev (povezava na serijo teh raziskav), ki so skozi vrsto znanstvenih raziskav od leta 2007 proučevali delovanje takšnega mazila na celjenje ran. Rezultat je bil neprimerljivo uspešnejši od
medicinskega pristopa. Tudi naši primeri potrjujejo rezultate teh študij.
V Smrekovitu je bilo za zunanjo uporabo in za zdravljenje ran sprva razvito Smrekovit Klasik smrekovo mazilo in sicer prvo smrekovo mazilo za trg v tem delu Evrope že leta 1990, ki ga je razvil moj oče zaradi lastnih težav s hrbtenico. Nato Smrekovit Ekstra smrekovo mazilo s hladilnim učinkom, nazadnje pa smrekovi kremi Smrekovit 365 in Smrekovit 365 Ekstra. Praktično za vse težave, kjer je potrebna zunanja uporaba priporočamo slednja kremi 365 (išijas, artroza, glivice na nohtih, glivice na koži…). Smrekovit Klasik smrekovo mazilo priporočamo pri ranah in kjer je potrebna notranja uporaba.
Smola iglavcev
Udeležencem delavnice sem povedal, da je smrekova smola najbolj zdravilna naravna snov od vseh, s katerimi sem se srečal v svojem življenju. Sestavljena je iz več kot 80 različnih organskih spojin, njen učinek pa najverjetneje izhaja iz sinergizma več snovi, prisotnih v smoli.
Njen natančen mehanizem je znan le pri fungicidnem delovanju na glive, kjer so znanstveniki opazovali njeno delovanje na hife gliv pod elektronskim mikroskopom. Poleg njenega izredno močnega protimikrobnega (proti vsem dermatofitom in proti vsem gram negativnim bakterijam, vključno z MRSO in VRE, kar so dokazali prej omenjeni finski znanstveniki) deluje tudi proti praktično vsem vnetjem, najverjetneje z vplivom na lokalni imunski odziv, čeprav njen tovrstni mehanizem ni še raziskan. Ravno zaradi naštetih lastnosti je tudi izredno močan naravni konzervans. Kot zanimivost sem navedel primer komarja, ujetega v smolo – jantar, pri katerem so bili po 40 000 000 let še vedno ohranjeni in pod mikroskopom vidni celo celični organeli.
Seminar je bil izredno zanimiv. Med odmori, ko ni bila na vrsti naša delavnica sem imel priložnost izvedeti marsikaj o gobah in tartufih, o kavi iz želoda in antioksidantu v ekstraktu bele jelke.
Uradno publikacijo Gozdarskega inštituta s povzetkom izobraževalnega seminarja, lahko najdete tukaj:
留言